COLO.Science · Spektroskopija in barva · Aplikacijski vodnik

Vodnik za merjenje barve — svetloba, barvne vrednosti, vzorci in instrumenti

Dve ploščici sta lahko ob stroju za brizganje videti enaki, pod trgovinsko razsvetljavo pa različni, in dva človeka barvo le redko ocenita enako. Instrumentalno merjenje barve mnenje nadomesti s številkami: spektrofotometer izmeri, kako vzorec odbija ali prepušča svetlobo pri vsaki valovni dolžini, in to pretvori v standardne vrednosti, kot sta CIE L*a*b* in ΔE. Ta vodnik za merjenje barve korak za korakom razloži, kaj morate vedeti za zanesljivo merjenje barve — od svetlobe in zaznave do priprave vzorcev, primerljivosti med instrumenti in izbire opreme.

Pregled spektroskopije in barve Katalog spektroskopije in barve Vodnik v PDF Zahtevajte ponudbo

V tem vodniku

1 · Osnove teorije barv 2 · Svetloba, predmet in opazovalec 3 · Iluminanti in metamerija 4 · Svetlobni viri in komore za ocenjevanje barv 5 · Barva v številkah 6 · Barvna razlika ΔE 7 · Merilna geometrija 8 · Vzorci in priprava 9 · Plastika v praksi 10 · Primerljivi rezultati 11 · Dobra praksa 12 · Instrumenti za barvo in videz 13 · Izbira instrumenta 14 · Pogosta vprašanja

1 · Osnove teorije barv — svetloba, tri lastnosti barve in barvni prostori

Elektromagnetni spekter in vidno območje 380–780 nm — Vidno območje je ozek pas elektromagnetnega spektra.

Vidna svetloba

Svetloba je elektromagnetno sevanje. Radijski valovi, infrardeče, ultravijolično in rentgensko sevanje spadajo v isto družino; oko se odziva le na ozek pas od približno 380 nm (vijolična) do 780 nm (rdeča). Dnevna svetloba vsebuje vse te valovne dolžine in je videti bela. Predmet je videti obarvan, ker absorbira del vidnega spektra, preostanek pa odbije ali prepusti: rdeča ploščica absorbira modro in zeleno svetlobo ter vrača pretežno rdečo.

Spektrofotometer meri prav to: delež vrnjene svetlobe pri vsaki valovni dolžini, običajno od 360 ali 400 nm do 700 ali 780 nm v korakih po 10 nm. Ta spektralna krivulja je prstni odtis barve — iz nje se izračuna vsaka barvna vrednost.

Tri lastnosti barve

Vsak barvni vtis je mogoče opisati s tremi lastnostmi. Barvni prostori in formule za barvno razliko so le natančni načini, kako jih izraziti:

Barvni ton — katera barvaRdeča, rumena, zelena, modra … Barvni ton je povezan s prevladujočo valovno dolžino svetlobe, ki jo vrača predmet.

Svetlost — kako svetla ali temnaOd črne (0) do bele (100). Dve modri barvi imata lahko enak ton in se razlikujeta le po svetlosti.

Nasičenost — kako čistaImenujemo jo tudi kroma: od sive (brez barve) do popolnoma nasičene, čiste barve.

Od vizualnih atlasov do CIE Lab*

Prvi barvni sistemi so bili vizualni: sistem Munsell (1905) je razvrstil pobarvane vzorce po barvnem tonu, svetlosti (value) in kromi. CIE je nato barvo opredelila z meritvijo — XYZ in Yxy (1931), leta 1976 pa prostor CIE L*a*b*, zasnovan tako, da enake razdalje bolje ustrezajo enakim vizualnim razlikam. Temelji na teoriji nasprotnih barv: barva ne more biti hkrati rdeča in zelena ali rumena in modra, zato dve osi (a*, b*) in ena os svetlosti (L*) zadostujejo za umestitev vsake barve.

Barvni prostor CIE L*a*b* — CIE L*a*b*: L* svetlost, a* rdeča–zelena, b* rumena–modra.

Diagram a*b* s kromo C* in kotom barvnega tona h — L*C*h: kroma je razdalja od središča, barvni ton je kot.

Barvna razlika ΔE*ab med ciljno barvo in barvo vzorca — ΔE*ab = √(ΔL*² + Δa*² + Δb*²) — razdalja med standardom (A) in vzorcem (B).

Tudi temperatura spremeni barvo

Mnoge barve se s temperaturo nekoliko spremenijo — pojav se imenuje termokromizem. Spreminjajo se celo keramične referenčne ploščice: spodaj so prikazane tipične razlike ploščic BCRA Series II pri spremembi temperature za 10 °C. Najbolj se odzivajo nasičene rdeče, oranžne in rumene, nevtralne sive skoraj nič. Vzorce in standarde merite pri enaki, stabilni sobni temperaturi, sveže brizgane ali segrete vzorce pa najprej ohladite.

Ploščica	ΔE*ab / 10 °C	Ploščica	ΔE*ab / 10 °C
Bela	0.01	Rdeča	1.32
Svetlo siva	0.02	Rumena	0.92
Srednje siva	0.05	Zelena	0.92
Temno siva	0.05	Temno zelena	0.91
Globoko siva	0.05	Temno modra	0.17
Temno roza	0.60	Črna	0.02
Oranžna	1.52

2 · Svetloba, predmet in opazovalec — zakaj barva ni lastnost samega predmeta

Barvo vidimo, ko svetloba pade na predmet, predmet absorbira del spektra, preostanek pa odbije ali prepusti, in opazovalec — oko in možgani ali instrument — sprejme, kar ostane. Če spremenite katerega koli od teh treh, se spremeni barvni vtis: ista rdeča ploščica je videti drugačna na dnevni svetlobi, pod žarnico z žarilno nitko in pod fluorescenčnimi cevmi v trgovini.

Instrument vse tri spremenljivke določi. Uporablja opredeljen svetlobni vir, opredeljeno merilno geometrijo in standardnega opazovalca (2° za majhna vidna polja, 10° za večja — v industriji je običajna izbira 10°). Zato je instrumentalne vrednosti mogoče primerjati med izmenami, laboratoriji in podjetji, vizualne ocene pa ne.

3 · Standardni iluminanti, metamerija in komora za ocenjevanje barv

Barvne vrednosti se vedno izračunajo za izbrani iluminant. Najpogostejši so:

Iluminant	Predstavlja	Tipična uporaba
D65	Povprečna dnevna svetloba, 6500 K	Privzeto v večini panog; plastika, barve, tekstil
A	Žarnica z žarilno (volframovo) nitko, 2856 K	Preverjanje barve pri topli notranji svetlobi
F2 / CWF	Hladno bela fluorescenčna	Pisarne, trgovine — praksa v ZDA
F11 / TL84	Ozkopasovna fluorescenčna	Trgovinska razsvetljava — evropska praksa
D50	Dnevna svetloba ob obzorju, 5000 K	Tisk in grafična dejavnost
UV	Delež ultravijolične svetlobe	Zaznavanje optičnih belil in fluorescence

Metamerija pomeni, da se dva vzorca ujemata pri eni svetlobi in razlikujeta pri drugi. Pojavi se, ko imata standard in vzorec različna spektra — običajno pri uporabi drugega pigmenta, polnila ali vrste polimera. Dober instrument poroča indeks metamerije in prikaže oba spektra drug ob drugem, tako da je vzrok takoj viden.

Komora za ocenjevanje barv (opazovalna komora z več standardnimi svetlobami) omogoča vizualno preverjanje metamerije. Meritev dopolnjuje, ne nadomešča pa je: oko vam pove, da razlika obstaja, spektrofotometer pa, kako velika je in v katero smer.

4 · Svetlobni viri, komore za ocenjevanje barv in merjenje svetlobe

Svetlobni vir je del ocenjevanja barve, ki ga najpogosteje jemljemo kot samoumevnega — in najpogosteje razlog, da se dva človeka ne strinjata. Svetlobo opisuje njena spektralna porazdelitev moči (SPD): koliko moči oddaja pri posamezni valovni dolžini. Dve sijalki, ki sta videti enako beli, imata lahko popolnoma različna spektra in vzorec bo pod vsako od njiju videti drugače.

Shematske spektralne porazdelitve moči, normirane pri 560 nm.

Vrednosti, ki opisujejo svetlobni vir

Vrednost	Kaj pove	Tipična vrednost
Korelirana barvna temperatura (CCT)	Ali je bela svetloba videti topla ali hladna	2700–3000 K topla · 4000 K nevtralna · 6500 K dnevna svetloba
Indeks barvnega videza (CRI, Ra)	Kako zvesto so barve prikazane v primerjavi z referenčno svetlobo (povprečje R1–R8; R9 za nasičeno rdečo)	Ra ≥ 90 za delo z barvami; simulatorji dnevne svetlobe Ra ≥ 95
Osvetljenost (luks)	Koliko svetlobe pade na vzorec	1000–2000 lx za ujemanje barv; 2000 ± 500 lx za kritično ogledovanje tiskovin (ISO 3664)
Kromatičnost x, y in Duv	Natančna barva svetlobe in njena oddaljenost od krivulje črnega telesa	D65: x 0.3127, y 0.3290
Indeks metamerije (CIE 51)	Kako dobro simulator dnevne svetlobe posnema dejansko D65 v vidnem in UV območju	Kategorija A–B (vidno), B–C (UV) za dobre komore
Delež UV	Vzbujanje optičnih belil in fluorescenčnih pigmentov	Potreben pri ocenjevanju belil ali fluorescenčnih barv

Komora za ocenjevanje barv (opazovalna komora)

Komora za ocenjevanje barv z več standardnimi svetlobnimi viri — Komora za ocenjevanje barv s preklopnimi standardnimi svetlobnimi viri in nevtralno sivo notranjostjo.

Komora za ocenjevanje barv je zaprta omarica z več standardnimi svetlobnimi viri — običajno D65 (dnevna svetloba), TL84 (evropska trgovinska razsvetljava), CWF (ameriška trgovinska razsvetljava), A ali F (topla svetloba žarnice), TL83/U30 (topla fluorescenčna) in UV. Notranjost je mat nevtralno siva (približno Munsell N7), tako da do vzorca pride le izbrana svetloba. Kolorist preklaplja med svetlobami in preverja, ali se standard in vzorec še ujemata.

Vzorce opazujte drug ob drugem, s stičnima robovoma, pod kotom približno 45° glede na svetlobo in z opazovanjem pod 0°.
Preklopite vsaj dve svetlobi — D65 in svetlobo trgovine končnega kupca (TL84 ali CWF) — da razkrijete metamerijo.
Fluorescenčne cevi zamenjajte po približno 2000 obratovalnih urah; starajo se in njihov spekter se premakne, še preden odpovejo.
Standardi: ISO 3664 (ogledovanje v grafični dejavnosti), ASTM D1729 (vizualno ocenjevanje barve neprozornih materialov).

Ista notranjost komore pri svetlobi F, D65, TL84, UV, CWF in TL83 — Ista siva notranjost pod šestimi standardnimi svetlobami — tako močno svetloba spremeni barvni vtis.

Svetloba v instrumentu: ksenon, LED in nadzor UV

Spektrofotometer za merjenje ne potrebuje standardne svetlobe: vzorec osvetli z lastno sijalko, izmeri odbiti ali prepuščeni spekter in nato izračuna barvo za kateri koli iluminant — D65, A, TL84 ali druge. Pomembno je, da sijalka enakomerno pokriva celotno vidno območje in je stabilna.

Pulzne ksenonske sijalke oddajajo zvezni spekter vključno z UV, podobno kot dnevna svetloba. So referenca za namizne instrumente, kot sta CS6080 in CS6020.
Polnospektralni LED viri (bela LED z ojačano modro) so kompaktni in dolgotrajni ter se uporabljajo v prenosnih instrumentih, kot je SC810; dodatni modri kanal zapolni vrzel, ki jo imajo običajne bele LED pod 450 nm.
Nadzor UV (z UV / UV-rez pri 400, 420 ali 460 nm) je potreben, kadar vzorci vsebujejo optična belila ali fluorescenčne pigmente — rezultat je tedaj odvisen od tega, koliko UV vsebuje svetloba.

Spekter polnospektralnega LED svetlobnega vira — Polnospektralna LED: ojačana modra za pokritje celotnega vidnega območja.

5 · Barva v številkah: CIE Lab* in LCh

L* — svetlost, od 0 (črna) do 100 (bela)
a* — rdeča (+) ali zelena (−)
b* — rumena (+) ali modra (−)
C* — kroma, kako nasičena je barva
h° — kot barvnega tona, 0° rdeča, 90° rumena, 180° zelena, 270° modra

L*a*b* in L*C*h opisujeta isto točko v barvnem prostoru. L*C*h je v proizvodnji pogosto lažje razumeti: »vzorec je manj nasičen« (ΔC* negativen) je koloristu jasnejše kot kombinacija Δa* in Δb*.

Drugi barvni prostori — XYZ, Yxy, Hunter Lab, CIE LUV, Munsell — in indeksi, kot so belina (WI), rumenost (YI) ter Gardner ali APHA/Hazen za tekočine, se izračunajo iz istega izmerjenega spektra. Zato zadostuje, da spekter izmerite enkrat; katere vrednosti poročate, je stvar izbire.

6 · Barvna razlika ΔE — formule in tolerance

ΔE je razdalja med standardom in vzorcem v barvnem prostoru. Katero formulo uporabite, je enako pomembno kot sama številka:

Formula	Kaj naredi	Kdaj uporabiti
ΔE*ab (CIE 1976)	Neposredna razdalja v Lab*	Preprosta in razširjena; manj enakomerna pri nasičenih barvah
ΔE*94	Utežuje svetlost, kromo in barvni ton	Starejše industrijske tolerance, premazi
ΔE*cmc (l:c)	Eliptične tolerance; 2:1 za sprejemljivost, 1:1 za zaznavnost	Tekstil in plastika
ΔE*00 (CIEDE2000)	Najboljše ujemanje z vizualno oceno	Priporočena za nove specifikacije

Le za orientacijo: pod približno 1 je razlika komaj vidna, 1–2 je vidna izurjenemu očesu pri neposredni primerjavi, nad 2–3 je jasno vidna. Sprejemljiva toleranca je odvisna od materiala, barve in uporabe ter se dogovori med kupcem in dobaviteljem — vedno skupaj s formulo, iluminantom in opazovalcem. Toleranca »ΔE 1« brez teh treh ni specifikacija.

Berite komponente, ne le skupne vrednosti: pozitiven ΔL* pomeni, da je vzorec svetlejši, pozitiven Δa* bolj rdeč, pozitiven Δb* bolj rumen, pozitiven ΔC* bolj nasičen. Tako kolorist ve, kateri pigment mora popraviti.

Praktični nasvet: pri vsakem standardu zabeležite celoten nabor nastavitev — geometrijo (d/8 ali 45/0), SCI ali SCE, odprtino, iluminant, opazovalca in formulo ΔE. Večina sporov o »napačnih« barvnih vrednostih izvira iz različnih nastavitev, ne iz različnih instrumentov.

7 · Merilna geometrija: d/8, 45/0 in d/0

d/8 — krogla, refleksijaDifuzna osvetlitev iz integracijske krogle, opazovanje pod 8°. Meri barvo večinoma neodvisno od teksture površine. Standard za recepturo barv in kontrolo kakovosti plastike, barv, tekstila in papirja.

45/0 — kot vidi okoSvetloba pod 45°, opazovanje pod 0°. Sijaj je izključen podobno kot pri vizualni oceni, zato rezultati sledijo videzu površine. Pogosto v tisku in za preverjanje videza premazov.

d/0 — transmisijaSvetloba prehaja skozi vzorec. Uporablja se za prozorne in prosojne folije, plošče, steklo in tekočine v kivetah. Ista postavitev omogoča merjenje motnosti (haze) po ASTM D1003.

SCI in SCE — vloga sijaja

SCI (vključena zrcalna komponenta) meri barvo materiala ne glede na sijaj — najboljše za recepturo in primerjavo materialov. SCE (izključena zrcalna komponenta) izpusti zrcalni odboj in sledi vizualnemu vtisu — uporabno, kadar je pomembna obdelava površine. Instrumenti, ki merijo oboje hkrati, neposredno pokažejo vpliv sijaja: velika razlika SCI–SCE pomeni, da vizualno razliko povzroča površina, ne barvilo.

8 · Vzorci in priprava — kaj in kako meriti

Dobra meritev se začne z reprezentativnim, dobro pripravljenim vzorcem. Tabela povzema običajen pristop za posamezno vrsto vzorca:

Vzorec	Način in geometrija	Priprava in odprtina
Neprozorne plastične ploščice, plošče	Refleksija d/8, SCI (in SCE za videz)	Ravne, čiste, brez udrtin; največja odprtina, ki jo ploščica dopušča (Ø25.4 mm); povprečje več položajev
Prosojne ploščice	Refleksija na opredeljeni beli podlagi ali transmisija d/0	Vedno enaka debelina in enaka podlaga — sicer ozadje spremeni rezultat
Folije, plošče, steklo	Transmisija d/0; motnost (haze) ASTM D1003	Čiste, brez prask; ravno vpete v transmisijsko komoro
Tekočine, olja, raztopine	Transmisija d/0 v kivetah; APHA/Hazen, Gardner, Saybolt	Enak tip kivete in optična pot (npr. 10 mm) za standard in vzorec; brez mehurčkov
Praški, granulati, pigmenti	Refleksija d/8 v celici ali posodici za prah	Enaka višina polnjenja in zbitost; steklo celice naj bo čisto; izmerite več polnjenj
Paste, kreme, živila	Refleksija d/8 skozi stekleno celico	Enaka debelina sloja; brez zračnih žepov; merite hitro, če se vzorec suši ali oksidira
Tekstil, papir	Refleksija d/8; nadzor UV za belila	Zložite v neprozorno blazinico (več slojev) ali uporabite opredeljeno podlago; med meritvami vzorec zasukajte
Premazi, barve na ploščah	Refleksija d/8 SCI/SCE; 45/0 za videz	Popolnoma utrjene in kondicionirane plošče; enaka debelina filma; nanosi na črno-belih kartah za pokrivnost

Osnovno pravilo: vzorec mora merilno odprtino v celoti prekriti z ravno, enakomerno površino. Če je ne, izberite manjšo odprtino — vendar primerjajte le rezultate, izmerjene z enako odprtino.

9 · Plastika in masterbatch v praksi

Debelina in neprozornost ploščiceProsojne in rahlo pigmentirane mešanice se spreminjajo z debelino. Določite debelino ploščice (na primer 2 mm ali stopničasto ploščico) in vedno merite isto stopnico.

Brizganje in kondicioniranjeTemperatura predelave, čas zadrževanja in hlajenje spremenijo barvo. Standarde in vzorce brizgajte pod enakimi pogoji in pustite, da se ploščice pred merjenjem kondicionirajo (običajno 24 h).

TemperaturaMnogi pigmenti so termokromni: topla ploščica naravnost iz stroja da drugačen rezultat kot ploščica na sobni temperaturi. Merite pri nadzorovani temperaturi.

Tekstura in sijajTeksturirane ali mat površine dajo veliko razliko SCI–SCE. Z SCI ocenjujte barvilo, s SCE vizualni videz.

Razmerje redčenjaPri masterbatchu je barvna moč odvisna od razmerja redčenja. Razmerje in nosilni polimer naj bosta pri standardu in šarži enaka.

Fluorescenca in belilaOptična belila se odzivajo na UV. Uporabite instrument z nadzorom UV (z UV / UV-rez) in nastavitev UV ohranite nespremenjeno.

10 · Primerljivi rezultati — ponovljivost, ujemanje med instrumenti in drugi instrument

Ponovljivost opisuje, kako natančno instrument ponovi lasten rezultat (pri dobrih namiznih instrumentih ΔE*ab okoli 0.01–0.02). Ujemanje med instrumenti opisuje, kako dobro se ujemata dva instrumenta istega modela (običajno ΔE*ab 0.1–0.2). Ujemanje med instrumenti različnih proizvajalcev in izvedb ni objavljena specifikacija — ugotovi se v praksi z referenčnimi standardi.

Ko ob obstoječi instrument dodate drugega, načrtujte prehod:

Uporabite enako geometrijo (d/8 z d/8), enako nastavitev SCI/SCE, velikost odprtine, nastavitev UV, iluminant, opazovalca in formulo ΔE.
Na obeh instrumentih izmerite nabor lastnih fizičnih standardov — svetlih, temnih, nasičenih in prosojnih — in zabeležite odmike.
Standarde na novem instrumentu shranite iz fizičnih meritev, ne le iz prenesenih številk; prenesene vrednosti uporabite šele po preverjanju odmika.
Oba instrumenta redno preverjajte z enakimi referenčnimi ploščicami, kalibracijske ploščice pa naj bodo čiste in veljavne.
Tolerance opredelite kot ΔE med standardom in vzorcem, izmerjenima na istem instrumentu — to je pomembno za odločitev ustreza/ne ustreza.

Kalibracija in merjenje sledita priznanim standardom — CIE No.15, ASTM E1164, ISO 7724 in DIN 5033 za barvo, ASTM D1003 za motnost. Ti so prava referenca za oba instrumenta; primerjava med znamkami je praktično preverjanje, ne kalibracija.

11 · Kontrolni seznam dobre prakse

Ogrejte in kalibrirajteInstrument pravočasno vklopite in ga kalibrirajte z belo ploščico in črno pastjo, kot je predpisano — ob začetku izmene in vedno, ko se pogoji spremenijo.

Reference naj bodo čisteBelo ploščico očistite s krpo, ki ne pušča vlaken, hranite jo zaprto in jo redno preverjajte glede na referenco.

Merite večkratOpravite tri do pet meritev na različnih mestih in uporabite povprečje — zlasti pri teksturiranih ali neenakomernih vzorcih.

Vsakič enake nastavitveNastavitve shranite z vsakim standardom in med standardom in vzorcem ne spreminjajte odprtine, SCI/SCE ali nastavitve UV.

Nadzorujte okoljeStabilna sobna temperatura, brez neposredne sončne svetlobe na merilni odprtini, brez vibracij instrumenta.

DokumentirajteShranite spekter, ne le L*a*b* in ΔE. Iz spektra lahko pozneje preračunate vrednosti za drug iluminant ali formulo.

12 · Instrumenti za barvo in videz — kaj meri posamezni

Barva je le en del videza površine. Sijaj, motnost, belina, tiskovna gostota in barvni premik efektnih barv zahtevajo vsak svoje merilno načelo. Spodnji pregled prikazuje, kateri instrument odgovori na katero vprašanje in kako je povezan z merjenjem barve.

Namizni spektrofotometer (d/8 + d/0)Referenčni instrument za laboratorij: spektri refleksije in transmisije, CIE L*a*b*, ΔE, indeksi in motnost (haze) v eni napravi. Ksenonska svetloba in nadzor UV za recepturo in kontrolo kakovosti.COLO.Science: CS6080 · CS6020

Prenosni spektrofotometerRočni instrument d/8 ali 45/0 za velike, ukrivljene ali vgrajene dele, vhodno kontrolo in preverjanja na proizvodni liniji. Rezultati so združljivi z laboratorijem, kadar se geometrija in nastavitve ujemajo.COLO.Science: SC810

Večkotni spektrofotometerKovinske, biserne in druge efektne površine spreminjajo barvo z kotom opazovanja. Večkotni instrument površino osvetljuje in opazuje pod več aspekularnimi koti (običajno −15°, 15°, 25°, 45°, 75° in 110°) ter poroča L*a*b* in ΔE za vsak kot. Uporablja se za avtomobilske barve in plastične dele, ki se morajo ujemati z lakiranimi karoserijami (ASTM E2194, ASTM E2539).COLO.Science: na povpraševanje

Merilnik refleksije / merilnik belineMeri difuzno modro refleksijo in belino belih in skoraj belih materialov: ISO svetlost R457 (ISO 2470), belino CIE (ISO 11475), WI in YI, neprozornost. Značilno za papir, celulozo, moko, škrob, tekstil, polnila in bele pigmente.COLO.Science: na povpraševanje

Spektro-denzitometerInstrument za tiskarno: optična gostota cian, magenta, rumene in črne (Status T, E, A), prirast rastrske točke (TVI), sprejem barve (trapping) in tiskovni kontrast, skupaj z L*a*b* in ΔE za posebne barve. Merilni pogoji M0, M1 in M2 po ISO 13655 določajo delež UV v svetlobi.COLO.Science: na povpraševanje

Merilnik barve in motnosti / merilnik motnostiProzorne folije, plošče, steklo in tekočine se ocenjujejo po skupni prepustnosti svetlobe in motnosti (haze) — deležu svetlobe, sipane pod kotom večjim od 2.5° (ASTM D1003, ISO 13468, ISO 14782). Merilnik barve in motnosti dodatno meri barvo v transmisiji. Za tekočine se uporabljajo tudi barvne lestvice, kot sta APHA/Hazen in Gardner.COLO.Science: CS6080 · CS6020 (motnost v transmisiji) · COLO-R15

Merilnik sijajaSijaj je zrcalni odboj površine, merjen v enotah sijaja (GU) pri 20°, 60° ali 85° (ISO 2813, ASTM D523): 60° za večino površin, 20° za visok sijaj nad približno 70 GU, 85° za mat površine; 45° in 75° se uporabljata za keramiko, folije in papir. Sijaj pojasni razliko SCI–SCE pri merjenju barve.COLO.Science: na povpraševanje

Komora za ocenjevanje barv in standardni svetlobni viriVizualno ocenjevanje pri opredeljeni svetlobi — D65, TL84, CWF, A/F, TL83, UV — za preverjanje metamerije in videza pred odobritvijo barve (ISO 3664, ASTM D1729). Nadomestne cevi ohranjajo komoro v okviru specifikacij.COLO.Science: na povpraševanje

Večkotno merjenje z več svetlobnimi viri in dvema sprejemnikoma — Večkotno merjenje: več svetlobnih virov in sprejemnikov da barvo pri vsakem aspekularnem kotu.

Barva, sijaj in motnost sodijo skupaj

Plastični del ima lahko natanko pravi L*a*b* in je vseeno zavrnjen, ker ima večji sijaj kot standard. Prozorna folija ima lahko pravo barvo v transmisiji in je zaradi motnosti vseeno videti mlečna. Za odobritev videza izmerite barvo (SCI in SCE), sijaj in — pri prozornih materialih — motnost ter jih poročajte skupaj.

13 · Izbira instrumenta

Potreba	Vrsta instrumenta	Primer COLO.Science
Receptura in kontrola kakovosti plastike, barv, tekstila; refleksija in transmisija v enem instrumentu	Namizni spektrofotometer s kroglo d/8 + d/0, ksenonska svetloba	CS6080 · CS6020
Tesno ujemanje z drugimi laboratoriji, fluorescenčni vzorci	Namizni z UV-rez filtri in tesnim ujemanjem med instrumenti	CS6080
Drugi instrument za vsakodnevna preverjanja, predvsem ugodna cena	Namizni ksenonski d/8 + d/0 z enim UV-rez filtrom	CS6020
Veliki ali ukrivljeni deli na proizvodni liniji	Prenosni spektrofotometer d/8 ali 45/0	SC810
Kovinske in biserne površine	Večkotni spektrofotometer	na povpraševanje
Sijaj barv, plastike, keramike	Merilnik sijaja 20°/60°/85°	na povpraševanje
Motnost in transmisija folij in plošč	Merilnik motnosti ali namizni d/0 z motnostjo	CS6080 · CS6020
Belina in ISO svetlost papirja, moke, polnil	Merilnik refleksije / merilnik beline	na povpraševanje
Tiskovna gostota in prirast točke	Spektro-denzitometer	na povpraševanje
Vizualno ocenjevanje pri standardnih svetlobah	Komora za ocenjevanje barv z D65, TL84, CWF, A in UV	Katalog spektroskopije in barve

Sporočite nam vrste vzorcev, ali merite refleksijo, transmisijo ali oboje, ter barvne vrednosti in tolerance, ki jih poročate — predlagamo konfiguracijo in po potrebi izmerimo vaše vzorce, preden se odločite.

14 · Pogosta vprašanja

Je ΔE 1 vedno sprejemljiv?

Ne. Sprejemljivost je odvisna od barve, materiala in dogovora s kupcem. Svetle nevtralne barve se ocenjujejo strožje kot temne nasičene; ΔE*00 to odraža bolje kot ΔE*ab.

Zakaj dva instrumenta za isti vzorec dasta različne L*a*b*?

Običajno zaradi različnih nastavitev (geometrija, SCI/SCE, odprtina, UV) ali predstavitve vzorca. Pri enakih nastavitvah se instrumenti istega modela tesno ujemajo; instrumente različnih izvedb uskladimo s fizičnimi standardi.

Ali potrebujem transmisijo?

Da, če delate s prozornimi ali prosojnimi folijami, ploščami, steklom ali tekočinami ali če poročate motnost. Za neprozorne vzorce zadostuje refleksija.

Kateri iluminant in opazovalca naj uporabim?

D65 in opazovalec 10° sta industrijski privzeti nastavitvi. Za preverjanje metamerije dodajte drugi iluminant (A ali TL84).

Kako pogosto naj kalibriram?

Vsaj ob začetku vsake izmene, po vklopu in ogrevanju ter vedno, ko se pogoji okolice opazno spremenijo.

Več o tem

Različica tega vodnika za tisk je na voljo kot PDF. Aplikacijska navodila in praktični primeri so objavljeni na COLO.Science, naši bazi znanja.

Prodaja in podpora za mednarodne stranke

COLO Lab ExpertsPolje ob Sotli 4, SI-3255 Buče, Slovenija
Telefon: +386 70 713 437 · E-pošta: sales@colo.si · Splet: colo.si
Laboratorije po Evropi oskrbujemo neposredno in prek partnerjev. B2B cene so neto, brez DDV.

Niste prepričani, katere nastavitve ali kateri instrument potrebujete?

Pošljite nam vzorce ali kratek opis, kaj merite in poročate — priporočimo nastavitve, dodatke in pravi spektrofotometer.